Vera Winter (1923. – 2015.)

Vir: Zasebni album družine Winter

Vera Winter, rojena Barišić, je bila mlada referentka v eni izmed zveznih institucij v Beogradu, ko je bila poleti 1948 objavljena Resolucija Informbiroja. Enega izmed njenih znancev so prepoznali kot Stalinovega simpatizerja, kar je bil zadosten razlog, da je tudi ona postala sumljiva. Potem ko je dvema agentoma Udbe naivno povedala, da posluša Radio Moskva, so jo zelo hitro aretirali. Po težki preiskavi je bila deportirana v žensko taborišče na Golem otoku.

»One so imele srečo. Jaz sem bila v brigadi, ki je nosila kamen, in sicer od obale pa vse gor do hriba. Tisto, kar je bilo težko, razen samega nošenja kamna, je bilo to, da nismo imeli nikakršne obutve, temveč le nekakšne gumijaste opanke. To so bile pravzaprav stare avtomobilske gume, ki smo jih z nečim povezali. Groza. In po kratkem času je iz nog začela teči kri, zato sem si morala strgati bluzo in narediti opanke (…). Najtežje mi je bilo težko fizično delo brez počitka. To nenehno nošenje kamenja ali cementnih vreč od jutra do večera. Do nedavnega so se na meni videle brazgotine, nekatere pa se še danes, čeprav je minilo že 60 let. To je prvo. Druga pa je bila duševna izčrpanost, tako zelo, da sem se znotraj zlomila. Nisem mogla več, sama pri sebi sem si rekla, naredila bom vse, kar bodo zahtevali od mene, samo da lahko tisti trenutek umrem. Si lahko to predstavljate?«

Izvleček iz intervjuja z Martinom Previšićem leta 2009 v Zagrebu

Intervju z Vero Winter si oglejte na: http://www.croatianmemories.org/en/video-archive/vera-winter