Goli otok – mesto z regionalnim pomenom

Avtentični kraji imajo pomembno vlogo pri kulturnem spominu in prenosu zgodovinskih dogodkov. Na Golem otoku so bili ujeti ljudje z vseh delov tedanje Jugoslavije. Zato ima ta kraj tako velik regionalni pomen.

Goli otok je na različne načine prisoten v zavesti številnih ljudi. Zgodovina otoka oziroma tamkajšnjega zapora je tema mnogih filmov in literarnih del, o njej priča tudi veličanstven roman „Nina je vedela“ (When Nina Knew) izraelskega pisatelja Davida Grossmana. Toda kljub temu še vedno obstajajo številne luknje v znanju o Golem otoku. Do danes je Goli otok ostal tema, ki se vedno znova instrumentalizira in zlorablja za nacionalistične namene. Takemu početju se želimo zoperstaviti z vsebino pričujočega vodnika. 

Vprašanja s področja politike spomina imajo pomembno vlogo pri aktivnostih političnega izobraževanja Fundacije Friedrich Ebert. Kar zadeva Goli otok, to po eni strani vključuje ohranitev spomina, tj. ljudi, ki so bili tu zaradi političnih razlogov ujeti in so tu tudi trpeli. Po drugi strani pa to označuje potrebo po razumevanju kompleksne zgodovine Golega otoka. Samo na podlagi diferenciranega opazovanja ob uporabi najnovejših raziskovalnih metod se lahko uresniči cilj: da soočanje s tem krajem in različnimi fazami njegovega obstoja pripomore k razumevanju in spravi. 

Projekt virtualnega interaktivnega vodnika je bil prvotno plod regionalne pisarne Fundacije Friedrich Ebert v Zagrebu, zatorej smo leta 2021 začeli z nadgradnjo v večjezično regionalno ponudbo vsebin. V tem letu bo spletna stran, ki med drugim ponuja vsebine v devetih jezikih, še dodatno razširjena. Poudarek pri tem je na izdelavi dodatnih kratkih biografij in izobraževalnega materiala. Cilj je, da bi stran postala aktiven in dostopen prostor informiranja za vse, ki jih zanima zgodovina, ter izvor, ki ga lahko učitelji in učiteljice uporabijo pri izvajanju pouka zgodovine. 

V tem smislu upamo, da bo spletna stran še naprej deležna vse večjega interesa. Srčno se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu projektu in to še naprej počnejo. Posebej se zahvaljujem timu Documente in posamezno dr. Martinu Previšiću in dr. Borisu Stameniću za njihovo aktivno sodelovanje in spoštovanja vredno strokovno znanje. Prav tako se zahvaljujem kolegicam in kolegom iz zagrebške pisarne Fundacije Friedrich Ebert za izvrstno sodelovanje.

Sarajevo, julij 2022

Dr. Ralf Melzer,

Vodja Regionalne pisarne Dialogue Southeast Europe fondacije Friedrich Ebert