Vera Winter (1923. – 2015.)

Vera Winter se je rodila leta 1923 v Glamoču kot Vera Barišić. Izvirala je iz učiteljske družine, ki je v obdobju Kraljevine Jugoslavije pogosto menjavala prebivališče. Začetek druge svetovne vojne je družina preživela v Zagrebu, kjer je Vera Barišić začela študirati ekonomijo. Zaradi kritike tedanje ustaške oblasti je prestala enomesečno zaporno kazen v Petrinjski ulici. Konec vojne je preživela v Zagrebu.

Potem ko je diplomirala ekonomijo in se kratkotrajno zaposlila, je dobila direktivno, naj gre delat v Beograd v eno od zveznih ministrstev. Po objavi resolucije Informbiroja so enega od njenih nadrejenih aretirali kot pristaša Stalina, agenti Udbe pa so jo izpraševali. Ko je med izpraševanjem menda naivno rekla, da posluša Radio Moskva, so jo hitro aretirali. Po običajni torturi v preiskovalnem zaporu v Beogradu so jo 29. aprila 1950 deportirali v žensko koncentracijsko taborišče na Svetem Grgurju. V koncentracijskih taboriščih na Golem otoku in Svetem Grgurju je preživela celih 36 mesecev. Sodeč po evidenci Udbe so jo na prostost izpustili 22. junija 1953. Zaradi te “črne pike” v biografiji je uspela dobiti službo v skladišču podjetja Katran in dolgo časa je potrebovala, preden je dobila delovno mesto, ki je ustrezalo njeni stroki in komptencam. 

O svoji izkušnji v ujetništvu na Golem otoku je prvič spregovorila leta 1989. Njen mož Gabriel Winter je bil prav tako ujetnik na Golem otoku, toda – kot je pričala Vera – svojim sinovom nista nikoli govorila o tamkajšnjih zaporniških izkušnjah. 

 „Tisti, ki je tepel močneje, je hitreje prišel ven. Kdor se je upiral, je ostal dlje, toda vse nas so tepli in vsi mi smo tepli druge. Tam smo bili vsi spuščeni na raven izvršitelja. Tam smo vsi naredili kompromis s svojo vestjo. Zato je izredno težko govoriti o tem in zaradi tega smo se še več let po izpustu sramovali. Še po izpustitvi smo se bali. Karkoli ste naredili, bi lahko šlo v vašo škodo.“ 

*Besedilo povzeto s spletne strani umetniškega projekta “Vi ste Partiju izdale onda kada je trebalo da joj pomognete”. Zahvaljujemo se avtorici in vodji projekta Andreji Kulunčić in njenim sodelavkam za ves material, ki so nam ga odstopile.