Zakaj ohranjamo spomin na Goli otok?

Goli otok je kraj, zaznamovan z represijo jugoslovanskega komunističnega režima nad tisočimi posamezniki, ki so bili na otoku ujeti. Negostoljuben in nenaseljen otok med Rabom in Senjem predstavlja enega izmed simbolično najpomembnejših krajev v sodobni zgodovini Hrvaške oziroma nekdanje Jugoslavije. Toda od nekdanjega taborišča, pozneje zapora na Golem otoku, so ostale samo dotrajane in opustošene stavbe, kjer se pozimi pasejo ovce, poleti pa se sprehajajo turisti v iskanju izkušenj »jadranskega Alcatraza«, ki jim jih prodajajo turistične agencije in lokalni lastniki ladij.

Čeprav so za Goli otok slišali že skorajda vsi na Hrvaškem, lahko le redki o njem povedo več kot zgolj nekaj povedi. Eden izmed pomembnejših razlogov za to nesorazmerje je bilo še nedolgo nazaj pomanjkanje obsežnih znanstvenih raziskav o Golem otoku. Z objavo knjige »Zgodovina Golega otoka« dr. Martina Previšića na začetku leta 2019 je bil narejen velik korak v znanstvenem raziskovanju te pomembne teme. Vendar Previšićeva knjiga, ki obsega šeststo strani, močno presega potrebo po informiranju povprečnega obiskovalca oziroma širše javnosti.

Virtualni vodik je nastal v sodelovanju z dr. Martinom Previšićem in predstavlja kratek uvod v tematiko politične zgodovine Golega otoka. Poleg tega vsebuje informacije o nekdanji vlogi objektov na otoku ter vodnik po delu otoka, ki ga obiskovalci najpogosteje obiskujejo. Rezultati večletnega znanstvenega raziskovanja dr. Previšića so obiskovalcem predstavljeni na razumljiv in preprost način, ki je primeren za vse, ki nimajo predznanja o Golem otoku ali o politični zgodovini Hrvaške.

Poleg nudenja osnovnih informacij o taborišču, kasneje zaporu na Golem otoku, je cilj tega vodnika bralce spodbuditi k razmišljanju o ideološko motiviranem nasilju v okviru različnih vladnih režimov na področju Hrvaške v 20. stoletju. Hkrati želimo poudariti pomembnost ohranjanja človekovih pravic in svoboščin vsakega posameznika ter spodbuditi empatijo do žrtev političnega in ideološkega nasilja.

Izobraževanje javnosti ob spodbujanju kritične refleksije in javnega dialoga upoštevamo kot temeljne postulate izgradnje družbeno zavednih državljanov, pripravljenih nasprotovati kaznovanju svobode govora, mišljenja in delovanja v okvirih ustavne in pravne ureditve. Z tem vodnikom po Golem otoku želimo prispevati k izgradnji družbe, ki temelji na demokratičnih in državljanskih vrednotah, družbe, ki se ji Goli otok nikoli več ne bo zgodil.

Dr. Boris Stamenić,

koordinator programskega področja »Kultura spomina« Documenta – Center za soočanje s preteklostjo