Panko Brašnarov (1883. – 1951.)

Panko Brašnarov je bil makedonski narodni borec, revolucionar in komunist. Svojo revolucionarno in politično dejavnost je začel v začetku 20. stoletja v Osmanskem cesarstvu, Kraljevini Jugoslaviji pa se je pridružil kot član Komunistične partije Jugoslavije. Osebnost in dejavnost Brašnarova predstavlja enega od mnogih primerov mikrozgodovine prve polovice 20. stoletja. Njegova aktivnost razlaga zgodovino raznih revolucionarnih, nacionalnih, socialističnih in komunističnih idej, ki so nastale in se razvijale na območju Osmanskega cesarstva, v Makedoniji, Jugoslaviji in na Balkanu.

Brašnarov se je rodil v Velesu v tedanjem Osmanskem cesarstvu. Do začetka druge svetovne vojne je bil aktivist in član različnih revolucionarnih organizacij in politične stranke, ki so se v osnovi zavzemale za interese majhnih kmetov, obrtnikov in delavcev, pa tudi bojevale za ustvarjanje avtonomne in svobodne Makedonije. Član Komunistične partije Jugoslavije je bil od njenega nastanka, toda njegove politične ideje in projekti, katerih cilj je bilo zedinjenje makedonskih revolucionarnih in političnih moči, so ga pripeljali do spora s partijo. Na koncu druge svetovne vojne je Brašnarov aktivno sodeloval pri ustvarjanju Republike Makedonije, a je bil hitro degradiran zaradi svojih stališč oziroma zavzemanja za zedinjenje Makedonije v okviru široke komunistične internacionale ali Balkanske federacije, pa tudi proti vrnitvi srbskih in črnogorskih kolonistov, ki so bili po prvi svetovni vojni naseljeni v Vardarski Makedoniiji. V nemilnosti partijske vrhovne smetane se je leta 1948 opredelil za resolucijo Informbiroja in ostal pristaš “internacionalistične” doktrine, politiko KPJ pa je razumel kot “nasprotujočo internacionalističnemu bistvu” in nesprejemljivo, da se partija loči od svoje orbite (Komunistična partija Sovjetske zveze). Po resoluciji je organiziral ilegalne skupine proti KPJ in vzpostavil ilegalni kanal z Albanijo za premestitev podpornikov resolucije. Proti koncu leta 1950 so ga aretirali v Skopju zaradi obtožbe, da je naredil kaznivo dejanje proti naroda in države. Potem ko so lokalne sodne oblasti sprejele sklep, da je “izmišljal in širil lažne novice”, s čimer je vnašal nemir med prebivalce, so ga poslali na Goli otok, kjer je 13. julija 1951 umrl zaradi bolezni in nehumanega ravnanja.