Taborišče za politično prevzgojo 1949–1956

Goli otok je bil največje taborišče v sistemu taborišč in zaporov za zapiranje Ibeovcev. V šestih letih njegovega obstoja je skozenj prešlo približno 13.000 ljudi, 287 ljudi pa je na različne načine preminulo na otoku. Med letoma 1949 in 1956 je bilo na Golem otoku več manjših taborišč − tri za moške in eno za ženske. Jugoslovanska tajna policija (UDBA) je vodila taborišče in je pridržane taboriščnike silila k teroriziranju drugih taboriščnikov. Celoten sistem Golega otoka je temeljil na zamisli, da mora pridržani taboriščnik ovajati druge Stalinove privržence na celini ter fizično in ustno napasti tiste pridržane taboriščnike, ki so še vedno podpirali Sovjetsko zvezo.

Na Golem otoku je obstajal cel proizvodni obrat, kjer so pridržani taboriščniki delali v težkih razmerah; kamnolomi, žage, izdelava pohištva, pridobivanje peska, popravila manjših ladij, proizvodnja ploščic itd. Taboriščniki so večino dneva delali v enem izmed teh proizvodnih obratov in tako tajni policiji zagotavljali zaslužek. Taborišče je bilo zaprto konec leta 1956, in sicer po koncu spora s Sovjetsko zvezo.

Ko gre za konkretna taborišča (tako imenovana delovišča) na Golem otoku, je treba poudariti, da je v razmeroma kratkem obdobju od leta 1949 do leta 1956, po objavi Resolucije Informbiroja leta 1948, takratna vlada za potrebe t. i. politične prevzgoje obsojencev (Ibeovcev) osamljeni otok spremenila v skrivno taborišče. V samo nekaj letih so na otoku v največji tajnosti postavili in uredili različne zgradbe za sprejem obsojencev, kmalu pa je bil ustanovljen tudi industrijski obrat, ki je imel več funkcij.

Z organiziranjem skrbno izbranih prostorov za izolacijo obsojencev, obdanih z bodečo žico ali visokim zidom, nastanitev za skupinsko bivanje, posamezne celice (samice), upravne zgradbe za preiskovalce in varnostno službo, bunkerjev in stražarnic za stražarje ter območij prisilnega dela (kamnolomi, prostori za pogozdovanje otoka, kmetijska zemljišča), so bili zasnovani prostori, prilagojeni posebni otoški pokrajini, vendar tudi strogo namenjeni osnovni funkciji taborišča. Vsi ti prostori in zgradbe so omogočali izvajanje izolacijskega življenja, vzpostavljanje taboriščne discipline ter izvajanje piramidalnega sistema upravljanja in nadzora, da bi v največji možni meri zagotovili osnovno politično funkcijo taborišča: politično prevzgojo obsojencev.

Na Golem otoku so obstajala štiri taborišča: prvo taborišče »Stara žica« v trajanju od leta 1949 do leta 1950, drugo taborišče »Velika žica« v trajanju od leta 1950 do leta 1954 in tretje golootoško taborišče (R-5 ali žensko taborišče), ki je obstajalo od leta 1951 do leta 1952. Vsi so se nahajali nad naravnimi zalivi Tatinja, Vela Draga in Vela Senjska, sredi gole kamnite pokrajine otoka, na posebnem mestu kamnitih dolin, ki so oblikovale kraške hudournike in tako ustvarile naravno mesto za taborišča.

V primerjavi z drugimi golootoškimi taborišči je bilo četrto taborišče »Petrova rupa«, ki je obstajalo od leta 1950 do leta 1954, v notranjosti otoka. Vendar je bilo to popolnoma izolirano taborišče za »nepopravljive Ibeovce« skrito pred drugimi taborišči na Golem otoku, da bi to skupino posebnih Ibeovcev izolirali od drugih obsojencev. To taborišče je nastalo v zapuščeni rudarski jami, ki so jo izkopali med obema vojnama, ko so v rudarskih izkopavanjih iskali rudo boksita.

Poudariti je treba, da je bil Goli otok največje internacijsko taborišče za resnične in domnevne Stalinove privržence, kjer je bila internirana večina ljudi. Vendar ni bilo edino. Poleg njega sta bili na otoku Grgur še dve taborišči − eno za ženske in eno za častnike jugoslovanske vojske. Poleg tega so bili Ibeovci internirani v zaporih v Bileći, Požarevcu, Stari Gradški, zaporu na otoku Ugljan in v taborišču Ramski rit blizu meje z Romunijo. Vendar pa je taborišče na Golem otoku edino med celotnim trajanjem konflikta od leta 1949 do leta 1956 delovalo kot mesto internacije Ibeovcev. V različnih taboriščih in zaporih v Jugoslaviji je bilo zaradi obtožb podpore Stalinu v omenjenem obdobju zaprtih skupaj 15.737 ljudi.