Eligio Zanini (1927. – 1993.)

Eligio Zanini se je rodil leta 1927 v Rovinju. Aktiven član ZKMJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije) je postal leta 1948 v Pulju, toda po objavi razkola med Titom in Stalinom se je odločil zapustiti politično sceno, je pa še naprej delal v tej smeri na oddelku za kulturo in izobraževanje. Njegova odločitev, da izstopi iz komunistične partije in ostane neopredeljen v sporu Tita in Stalina, je bila vzrok njegove aretacije. V Reki, kjer je obiskoval tečaj marksizma za učitelje, ga je leta 1949 aretirala zvezna Uprava državne varnosti (UDBA) iz Pulja. Istega dne je bil zaprt v Pulju, kjer so ga zasliševali. Po šestih mesecih v zaporu so ga prestavili na Goli otok. Obsojen je na 13-mesečno administrativno kazen.

Po prihodu na Goli otok je bil prisiljen sodelovati pri izgradnji koncentracijskega taborišča. Kmalu po njegovem prihodu so se pogoji za zapornike močno poslabšali. Skupaj z drugimi zaporniki je bil prisiljen opravljati težko fizično delo, ob tem so ga tepli in ideološko prevzgajali. Po sedmih oziroma osmih mesecih v taborišču Zaninij so mu ponudili možnost, da podpiše izjavo o svoji opredelitvi za Tita v zameno za izpust iz taborišča. Toda zavrnil je podpis izjave, zato so se do njega obnašali še bolj surovo kot prej. Šele ko je doživel kolaps zaradi izčrpanosti, so mu začeli dajati nekoliko manj zahtevne naloge, kot je bila recimo skrb za sadike na otoku. Po več kot dveh letih na otoku so ga spomladi leta 1952 prestavili na prisilno dolgoletno delo – izgradnjo železniške proge v Bosni in Hercegoini, kjer je ostal do jeseni istega leta. 

Po vrnitvi v Pulj se je njegovo življenje za vedno spremenilo. Tri leta je bil pod strogim nadzorom; obvezno je moral prijaviti svoje aktivnosti. Sprva je delal kot skladiščnik, toda verjetno se je zahvaljujoč svojim sposobnostim kmalu uspel zaposliti kot računovodja. Od leta 1959 naprej je delal kot učitelj v osnovni šoli v Savudriji, kjer je pomagal pri ponovnih aktivnostih lokalnega italijanskega kulturnega društva. V šestdesetih letih minulega stoletja je zaključil študij pedagogike in delal v osnovni šoli v Balah pri Rovinju. Umrl je v Pulju leta 1993.