Zakaj je potreben virtualni vodnik po Golem otoku?

Za Fundacijo Friedrich Ebert, institucijo, ki se ukvarja s političnim izobraževanjem, je zgodovina vedno kraj učenja – kdor se srečuje z zgodovino, bi moral to početi z dvojnim spoznavnim interesom: predvsem z namenom, da bi razumel, kaj se je in kdaj, zakaj ter s kakšnimi posledicami zgodilo, pa tudi, da bi iz zgodovine črpal nauke za sedanjost in prihodnost. Fundacija je s svojim oddelkom za zgodovino dala obsežen prispevek k raziskovanju zgodovine fašizma v Nemčiji, zgodovini delavskega gibanja in njegovih osrednjih protagonistov ter družbeni zgodovini.

Po poti kritične zgodovinske znanosti se je Fundacija Friedricha Eberta s tem vodnikom odločila prispevati k razumevanju dogodkov na majhnem jadranskem otoku – Golem otoku – in omogočiti, da se iz opisanih dogodkov, struktur in povezav za sedanjost ter prihodnost naučimo lekcije.

Veseli bomo, če bodo zainteresirani obiskovalci in obiskovalke ob informacijah, ki jih bodo pridobili prek virtualnega vodnika, med obiskom Golega otoka poleg naravnih lepot otoka občutili tudi človeško trpljenje, ki se je tam zgodilo.

Spoprijemanje z zgodovino Golega otoka prispeva k temu, da se ne pozabi trpljenja zapornikov, ki so bili tam zaprti v obdobju med letoma 1949 in 1956. Obiskovalci otoka bodo ozavestili, da ni sprejemljivo ljudjem odvzeti prostosti samo zato, ker razmišljajo drugače od vladajočih. Naposled upamo, da jih bo ta virtualni vodnik opogumil, da se zavzamejo za svobodo in solidarnost ter proti nepravičnosti in represiji – ne glede na to, kje se dogajata. Pri tem se zavedamo, da Goli otok ne more simbolizirati vseh tistih krajev na svetu, kjer so se dogajale bistveno večje strahote. Iskreno se zahvaljujem avtorjem vodnika: Martinu Previšiću, Vladiju Braliću in Borisu Stameniću, ki so to pomembno zgodovinsko raziskovanje naredili dostopno širšemu krogu bralcev. Prav tako se zahvaljujem podjetju Bestias dizajn na grafičnem oblikovanju virtualnega vodnika in Blanki Smoljan iz Fundacije Friedrich Ebert za predano delo v ozadju, brez katerega ne bi bilo tega vodnika.

Türkan Karakurt,

direktorica pisarne Fundacije Friedrich Ebert v Zagrebu