9. Ženska taborišča

V času spora s Stalinom je bilo v taboriščih aretiranih in interniranih 862 žensk. Obtožbe so bile skoraj enake kot pri moških. Ženske so bile od trenutka aretacije fizično ločene od moških. Med preiskavo so bile v posebnih zaporih oziroma v posebnih delih zapora. Sodili so jim v ločenih sojenjih, nato pa so jih prepeljali v taborišča in zapore, kjer so bile ločene od moških. Prvo taborišče, v katerem so bile nastanjene od avgusta 1949 do januarja 1950, je bil Ramski rit, ki se nahaja na meji Jugoslavije z Romunijo. Taborišče je bilo na močvirnatem območju v bližini takratne sovražne države, zato so bile ujetnice kmalu premeščene v zapor Zabela v Požarevcu.

Kasneje so bile ženske premeščene v taborišče na otoku Sveti Grgur, kjer so preživele približno eno leto, od aprila 1950 do aprila 1951, preden so bile premeščene na Goli otok v taborišče z imenom »Radilište 5« (R-V). Tamkaj so prav tako preživele leto dni. V tem času, čeprav so bile na otoku skupaj z moškimi, niso bile v stiku z njimi. Po pričevanjih nekdanjih taboriščnikov in taboriščnic so se samo včasih videli od daleč.

Žensko taborišče na Golem otoku je bilo v posebej nedostopnem kraju, ki je imelo še posebej slabe vremenske razmere, ker je bilo izpostavljeno nenehnim sunkom vetra. Podobno kot v upravni strukturi moških taborišč so bile preiskovalke ženske, življenjski in delovni pogoji pa težki. Po Golem otoku so bili taboriščnice spet premeščene na sosednji otok Sveti Grgur, kjer so dočakale razpad taboriščnega sistema in svojo izpustitev na prostost.

Fotografija ostanka ženskega taborišča na Golem otoku

Avtor fotografije: Darko Bavoljak